Domišljija v mivki
Razmišljala sem kako naj opišem tokratno dogajanje ob Soči. Začeli smo kopati v razgiban teren mivke, za seboj smo pustili približno isto stanje.
V dveh urah smo počeli isto kar so stoletja pred nami počeli naši predniki. Otroci stari nekje nad štiri leta so gradili gradove, tisti mlajši pa so kot uničevalna vojska rušili vse kar je stalo na njihovi poti. Ti slednji so se zagotovo zelo zabavali, graditelji pa so bili malce žalostni. Na srečo je bila prisotna še ekipa gradbenikov, ki je zidala gradove namenjene rušenju. Tako smo bili zadovoljni vsi.
Zelo naklonjeno nam je bilo tudi vreme, saj je bilo nedeljsko popoldne podobno kot prejšnjič sončno in dokaj vroče. Bosih nog so malčki previdno stopali med gradbiščem iz mivke in s kamnitim obzidjem obdanim izvirom hladne vode. Pridno so točili vodo v lončke in kanglice in jo nosili na gradbišče.
Ko bomo naslednjič zgradili grad bomo zagotovo našli kakšno zanimivo najdbo iz obdobja neke junijske nedelje. Naprimer ostanke rečne struge, ki so jo skopali mladi nogometaši z Brd.
Prijetno utrujeni in zagoreli smo po poti domov klepetali o dogajanju ob Soči. Še zadnji dokaz o tokratnem ustvarjanju je zvečer izginil v odtoku kopalne kadi.
